Pri delu z živalmi živali ne obravnavam ločeno od skrbnika. Pes ali mačka – oba zelo jasno zaznavata človekovo stanje. Zvočna kopel je namenjena obema hkrati – tako lastniku kot ljubljenčku.
Prisluhni frekvenci, ki te išče.
Živali ne sledijo razlagam ali navodilom. Odzivajo se na okolje, ritem in občutek varnosti. Ko se okolje umiri, se pogosto umiri tudi žival. Ne zaradi tehnike, ampak zaradi odnosa.
Srečanje poteka mirno in brez prisile. Žival ima ves čas možnost, da se premika, uleže ali umakne. Zvok ni usmerjen v žival kot “kopel zanjo”. Je podpora skupni umiritvi.
Skrbnik je del procesa. Njegovo stanje neposredno vpliva na žival. Zato delo ni ločeno, ampak skupno.
To delo ni nadomestilo za veterinarsko oskrbo. Ni hitra rešitev za vedenjske težave. Je podpora, ki lahko pomaga ustvariti bolj umirjeno osnovo, iz katere se lahko stvari sčasoma premaknejo.
»Ko sem se začela umirjati jaz, se je umirila tudi moja psička.«
Za skrbnike, ki želijo:
– miren pristop,
– biti vključeni v proces,
– razumeti, da sprememba izhaja iz odnosa.
